Portal Pogrebi.info priporoča

Odbor pogrebnih dejavnosti

Dobro je vedeti:

 Teme: Pogrebnina,  Posmrtnina, Pokojnina, Invalidnina, Oporoka, Zapuščina, Potrdilo iz matičnega registra umrlih

 



 

  Pogrebnina in posmrtnina

 

POGREBNINA NI VEČ KRITA IZ OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

 

Od 1. januarja 2014 dalje so družinski član umrlega, pod pogoji določenimi v novem 34.b členu Zakona o socialno varstvenih prispevkih (Ur. l. RS, št. 61/10 s spremembami), upravičeni do posebnih oblik izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, v nobenem primeru pa ne več kot znašajo stroški pogreba.

S 1. januarjem 2014 je namreč pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 99/13; v nadaljevanju: Zakon). Skladno z 38. členom Zakona se je prenehala veljavnost določb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 72/06 s spremembami) in Pravil za obvezno zdravstveno zavarovanje (Ur. l. RS, št. 30/03 s spremembami), ki se nanašajo na pravico do pogrebnine in posmrtnine v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Z uveljavitvijo Zakona se je prenehala tudi veljavnost določb Zakona o prispevkih za socialno varnost (Ur. l. RS, št. 5/96 s spremembami), Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 110/06 s spremembami) ter Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami) v delih, ki se nanašajo na pogrebnino in posmrtnino.

                                                       

 

  Pokojnina

Denarni prejemki se ob smrti uživalca lahko podedujejo in izplačajo dedičem le na podlagi ustreznega dokazila in izključno do dneva smrti.

 

ZPIZ ustavi izplačevanje pokojnine ali druge dajatve takoj, ko se v uradni evidenci Centralnega registra prebivalstva zaradi smrti spremeni status uživalca oziroma ko pridobi obvestilo o smrti uživalca iz tujine. 111. člen ZPIZ-2 določa, da se neizplačani, zapadli denarni prejemki ob smrti uživalca lahko podedujejo in izplačajo dedičem le na podlagi ustreznega dokazila in izključno do dneva smrti, kar je novost glede na ZPIZ-1. Dediči lahko izplačilo zapadlih neizplačanih sredstev po umrlem uživalcu zahtevajo od Zavoda na podlagi originalnega in pravnomočnega sklepa o dedovanju; v primeru soglasja volje vseh dedičev pa tudi na podlagi posebne izjave, ki jo ob prisotnosti vseh dedičev izpolni pooblaščena oseba na Zavodu.

V primeru, da je bila pokojnina ali druga dajatev nakazana na osebni račun umrlega uživalca (ker Zavod ni bil pravočasno obveščen o smrti), je banka po 195. členu ZPIZ-2 dolžna Zavodu prednostno v celoti vrniti vsa nakazila, izplačana po smrti uživalca. V kolikor denarja ni na računu, mora banka Zavodu posredovati podatke o osebi, ki je denar dvignila. Po prejemu vračila Zavod pripadajoča sredstva nakaže dedičem na podlagi ustreznih dokazil (111. člen ZPIZ-2).

 

Več informacij in kontaktni tel. ZPIZ: www.zpiz.si


 

  Invalidnina

Invalidsko nadomestilo pripada največ do dneva smrti. Izplačilo zapadlih neizplačanih zneskov nadomestila dedičem lahko izplača le Zavod na enaki podlagi, kot to velja za pokojnine. 

 

  Izdaja potrdila iz matičnega registra umrlih

Izpiski iz matičnega registra vsebujejo zadnje podatke, ki so bili vpisani do izdaje izpiska. Potrdila, ki se izdajajo na podlagi matičnega registra, vsebujejo vse podatke, vpisane v matičnem registru, ali podatke o posameznih vpisanih dejstvih.

 

Zahtevo za izpisek iz matičnega registra o smrti lahko poda zainteresirana oseba - družinski član oziroma svojec umrlega ali njen pooblaščenec.  

 

Izpisek ali potrdilo iz matičnega registra lahko izda pristojni organ, ki prejme vlogo, ne glede na to, kateri organ je vpis opravil.

Zahtevo se lahko poda na upravni enoti, ne glede na kraj dogodka oziroma vpisa smrti v matični register umrlih.

 

 

  Oporoka

Dedovanje pomeni prehod premoženja iz umrle osebe na druge osebe.

Deduje se lahko na podlagi oporoke, kadar pa oporoke ni, se deduje na podlagi zakona.

Tisti, ki piše oporoko, lahko v oporoki določi enega ali več dedičev.

Dediči so osebe, ki dedujejo celotno premoženje pokojnika ali njegov del.

 

Oporoko lahko napiše VSAK.
Dedujejo lahko VSI.


 Oporoko lahko sestavite sami in sicer hitro, ugodno in enako kvalitetno, kot bi to storili pri odvetniku,

na spletnem portalu www.informiran.si na naslednji povezavi:

OBLIKE OPOROKE

 

Lastnoročna oporoka

Ta oblika oporoke je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal (63. člen Zakona o dedovanju).

 

Pisna oporoka pred pričami

Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, hkrati pa izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči.

 

PRIČA
Priče pri pisni oporoki pred pričami in pri sodni oporoki so lahko polnoletne osebe, ki znajo brati in pisati in jim ni odvzeta poslovna sposobnost. Priče ne morejo biti oporočiteljevi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji, njegovi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci vseh teh oseb in zakonec oporočitelja (67. člen Zakona o dedovanju).


Sodna oporoka

Oporoko lahko sestavi oporočitelju po njegovi izjavi sodnik vsakega okrajnega sodišča. Ko oporočitelj tako oporoko prebere in podpiše, potrdi sodnik na oporoki, da jo je oporočitelj v njegovi navzočnosti prebral in podpisal. Če oporočitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke, mu jo prebere sodnik v navzočnosti dveh prič. Oporočitelj napravi na njej ročno znamenje, nato pa se podpišeta še oporočni priči (65. člen Zakona o dedovanju).

 

Ustna oporoka

Oporočitelj lahko izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama le tedaj, če zaradi izrednih razmer ne more napraviti pisne oporoke. Po preteku tridesetih dni od prenehanja izrednih razmer ustna oporoka preneha veljati (72. člen Zakona o dedovanju).

 

Oporoka, sestavljena v obliki notarskega zapisa 

Notar lahko sestavi oporoko po ustni izjavi oporočitelja. Lahko pa oporočitelj notarju izroči oporoko v pisni obliki, ki jo notar potrdi kot notarsko listino (46. člen Zakona o notariatu). Pri sestavljanju morajo sodelovati zapisne priče. To so lahko osebe, ki so polnoletne, pismene in ki obvladajo uradni jezik. Če zapisna priča notarju ni osebno znana, mora ugotoviti njeno istovetnost. Kot zapisne priče ne smrejo sodelovati osebe, ki so po procesnih zakonih odvezane dolžnosti pričevanja, ki so pri notarju v delovnem razmerju, ki imajo iz pravnega posla, o katerem se sestavlja notarski zapis, kakršnekoli pravice oziroma koristi, ki so z oporočiteljem ali z osebami, za katere izhaja iz notarskega zapisa kakšna pravica, ali z notarjem, ki sestavlja listino, v sorodstvu v ravni črti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti ali po svaštvu pa do drugega kolena, ali za osebe katerim je posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik, ali v zadevah, v katerih je zakoniti zastopnik kakršnega udeleženca ali njegov pooblaščenec.

 

 

PREKLIC OPOROKE

Oporočitelj lahko vselej prekliče oporoko, ali v celoti ali deloma, z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Oporočitelj lahko prekliče pisno oporoko tudi tako, da jo uniči.


NUJNI DEDIČI

Svoboda oporočnega razpolaganja je omejena z ustanovo nujnih dedičev. Nujni dediči so osebe, ki bi dedovale, če oporoke ne bi bilo. To so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci ali njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Do nujnih delečev so upravičeni samo, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati (starši zapustnika so upravičeni do nujnega deleža, če zapusnik nima potomcev ali zakonca).

Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu. 

 

S klikom na naslednji povezavi lahko dobite na portalu www.informiran.si brezplačna priročnika:

 

 

   

  Zapuščina

Zapuščinski postopek sprožijo svojci na matičnem uradu v občini stalnega bivališča

pokojnika.

 

Najožji sorodnik predloži matičnemu uradu, v roku trideset dni od vpisa smrti v

matično knjigo umrlih, naslednje dokumente in podatke:

    • osebne podatke o dedičih (rojstni podatki, državljanstvo, poklic, bivališče)
    • podatke o nepremičnem premoženju (zemljiško-knjični izpisek, posestni list),
    • podatke o premičnem premočenju (hranilne knjičice, tekoči račun, prometno dovoljenje, podatki o morebitni gotovini, vrednostnih papirjih, dragocenostih),
    • obvestilo o lastninskem certifikatu, o morebitnem zavarovanju pokojnega za primer smrti, orožni list, ali je bil pokojni zavarovan za primer smrti, podatke o morebitnih dolgovih),
    • vse pokojnikove dokumente (osebno izkaznico, potni list), da jih uničijo.