Vzvišeni Bog v Kur’anu pravi:

»Vse kar je na tem svetu je minljivo, ostaja edino Gospodar Tvoj, Večni in Plemeniti!« (Kur’an)

To pomeni, da ima vse svoj začetek in svoj konec. Večen je samo Vzvišeni Bog.

Smrt je zelo boleč in čustven čas, vendar poln upanja in usmiljenja. Muslimani verujejo, da  smrt predstavlja le odhod oziroma prestop iz življenja na tem svetu v svet večnega življenja. Zato žalujoči molijo za umrlega, da bi le-ta našel mir in spokoj v posmrtnem življenju.

Ko človek premine, je za muslimane značilno, da poskušajo ostati mirni, prisebni, molijo za pokojnega in začnejo s pripravami za pokop. Oči umrlega morajo biti zaprte, telo pa mora biti pokrito z belo, čisto rjuho. Žalujoči lahko jokajo, saj je to naraven pojav pri izgubi ljubljene  osebe, vendar je prepovedano pretirano jokanje oziroma kričanje. 

Muslimani strmijo k tem, da se pogreb (dženaza) opravi v najkrajšem možnem času. Za muslimane ja značilen oziroma samo dovoljen klasičen pogreb. Najprej se opravi umivanje umrle osebe (gasul). Pokojnika operejo spoštljivo, s čisto vodo in milom, na podoben način, kot se muslimani umivajo pred vsako molitvijo (abdest).

Če je umrla oseba ženska, kopanje opravijo ženske, če je umrla oseba moškega spola, kopanje opravi moški oziroma imam (muslimanski verski uslužbenec). Nato se pokojna oseba zavije v dve čisto bele rjuhe (ćefini).

Pokojnika, v krsti ali na tabutu (če je to mogoče), postavijo pred zbrane vernike. Značilno je to, da mora biti vedno desna stran obrnjena v smer Mekke. Če govorimo o Sloveniji je to jugovzhod. Potem se opravi Salatu-l-dženazah.

Te molitve potekajo ponavadi na pokopališču in se je udeležijo samo moški.

Nato umrlega odnesejo ali odpeljejo do groba. Na pogrebu so lahko navzoči le moški. Ženske lahko pridejo do groba šele, ko je pogreb končan. Vendar je v Sloveniji praksa, da so ženske lahko prisotne na pokopališču kjer se opravi molitev. Potem se samo moški odpravijo do groba in pokopljejo umrlega. Šele potem ženske pridejo do groba.

Pokojni se položi v grob tako, da je z desno stranjo telesa obrnjen proti Mekki. Ko se pokojnik položi v grob, se

poševno postavijo deske, z namenom, da med pokopavanjem zemlja ne pada direktno na

pokojnika (to velja v kolikor se umrli pokopava na tabutu). V Sloveniji ni mogoče pokopati osebe drugače kot v krsti.

Kot nagrobno obeležje, se postavi bašluk (ženski ali moški), z imenom in priimkom umrle osebe ter z datumom rojstva in z datumom smrti.

V islamu ni priporočljivo postavljati velike spomenike, okraševati grobove ipd.

Članek je pripravila ga. Elvina Babajić, vodja pogrebnega podjetja Pogrebne storitve Babajić d.o.o. (kliknite za več informacij).

www.pogrebne-storitve-babajic.si